Zasilno odvodnjavanje

Zasilno odvodnjavanje začne odvajati vodo vedno, ko je presežena načrtovana normalna intenziteta dežja (r5,5). Odtočne poti zasilnega odvodnjavanja ni dovoljeno priključiti na temeljni vod, temveč odvaja vodo po ločeni odtočni poti na površino, ki "se lahko prosto poplavi brez škode".

Medtem ko bi moralo biti glavno odvodnjavanje priključeno na temeljni vod z varovanim pred povratnim zajezitvenim tokom odtočno cevjo, se zasilno odvodnjavanje večinoma izvaja z zmogljivim odvodnjavanjem atike z iztokom na prosto.

Kaj je zasilni odtok?

Zasilni odtok je odtok za zasilno odvodnjavanje z vgrajenim zajezitvenim elementom (prelivom), tako da do iztoka na prosto pride šele po doseganju določene višine vode.

Kadar zaščita fasade ni pomembna, se za majhne strešne površine lahko uporabljajo tudi izlivniki z manjšo odtočno zmogljivostjo.

Ker je treba preprečiti, da bi zasilno odvodnjavanje hkrati odvajalo vodo ob vsakem normalnem dežju, so zasilni odtoki opremljeni z zajezitvenim elementom (prelivom), tako da se zasilno odvodnjavanje začne šele od določene višine vode na strehi.

Da bi kljub zajezitvenemu elementu obremenitev strehe ostala čim manjša, se lahko na primer uporabijo inovativni zasilni odtoki z zajezitvenim elementom pod kapo za podtlačni tok, s katerimi je polna zmogljivost dosežena že pri nizki višini vode na strehi.

3 izredni primeri

Izredni primer 1

Pojavi se stoletni dež, pri katerem glavno odvodnjavanje potrebuje dodatno podporo vzporedno delujočega zasilnega odvodnjavanja.

Izredni primer 2

Ob normalnem dežju pride do odpovedi glavnega odvodnjavanja, tako da mora zasilno odvodnjavanje prevzeti celotno odtočno zmogljivost glavnega odvodnjavanja.

Izredni primer 3

Pojavi se stoletni dež in hkrati odpoved glavnega odvodnjavanja, ker je na primer temeljni vod preobremenjen, tako da bi moralo zasilno odvodnjavanje obvladati do dvakratne odtočne zmogljivosti glavnega odvodnjavanja.

Varnost

Da bi bili pripravljeni na izredna primera 1 in 2, je torej načeloma priporočljivo, da je odtočna zmogljivost zasilnega odvodnjavanja vsaj tako velika kot odtočna zmogljivost glavnega odvodnjavanja.

Za največjo varnost, tudi v izrednem primeru 3, bi moralo biti zasilno odvodnjavanje dimenzionirano z dvakrat večjo odtočno zmogljivostjo kot glavno odvodnjavanje oziroma za celoten stoletni dež.

Običajno se pri glavnem odvodnjavanju s prostotočnim tokom uporablja višina preliva 40 mm in pri podtlačnem toku 60 mm za zasilno odvodnjavanje.

Pogosto pa nastopi primer, ko pogoji strehe zahtevajo spremenljivo višino preliva.

Višina preliva je lahko na primer pri strehah v lahki gradnji pod 40 mm, pri strehah z zeleno streho ali retencijo pa nad 60 mm.

Prednosti:

• Višina preliva, prilagojena objektu
• Izdelava po naročilu brez rezanja na dolžino na gradbišču
• Višine preliva pod 40 mm za strehe v lahki gradnji
• Višine preliva nad 60 mm za zelene strehe
• Brezstopenjsko načrtljive višine preliva za zadrževanje deževnice (retencija)

Več informacij najdete v LORO Aktuell 164.