Izdelki za zadrževanje:

Zaradi naraščajočih omejitev za izpust v osnovno cev pridobiva zadrževanje deževnice vse večji pomen. Ko manjka prostor za zadrževalni bazen ali za ponikanje v naravna tla, se pretok v osnovno cev skozi zadrževalno cev z objektno specifično izračunanimi zadrževalnimi odprtinami močno zmanjša, tako da le majhen del deževnice, ki pride na streho, odteče v osnovno cev, medtem ko se preostanek nadzorovano zadržuje na strehi.

Ta nizek zadrževalni pretok (imenovan tudi dušilni pretok) povzroči, da se voda, zadržana na strehi, odvaja v osnovno cev še dolgo po padavinskem dogodku. Tako se odtok s strehe porazdeli na daljše časovno obdobje in osnovna cev se razbremeni v koničnih obdobjih.

V mestnem stanovanjskem kompleksu z več delnimi strešnimi površinami so bili že nameščeni različni sistemi za odvodnjavanje atik in ravnih streh LORO-X.

Pol leta po dokončanju se je izkazalo, da mesto za to stanovanjsko območje zahteva omejitev izpusta.

Obstoječi koncept odvodnjavanja je bil torej „premočan", zato je bilo treba pretok v osnovno cev naknadno zmanjšati.

Pri normalnem padavinskem dogodku se pretok iz glavne odvodnje v osnovno cev močno zmanjša z zadrževalno cevjo, tako da le majhen del vode, ki pride na streho, odteče v osnovno cev.

Ta zmanjšan pretok povzroči, da se zadržana voda odvaja v osnovno cev še dolgo po padavinskem dogodku. Tako se odtok s strehe porazdeli na daljše časovno obdobje in osnovna cev se razbremeni v koničnih obdobjih.

Osnova izračuna je bila določena s strani mesta v obliki omejitve izpusta. Največji pretok v osnovno cev 0,7 l/s na odtok (zadrževalni pretok) ne sme biti presežen.

Na podlagi lokalne intenzivnosti padavin, velikosti strešnih površin in predvidenega trajanja padavin se izračuna, kakšen volumen vode pada kot dotok na strešne površine. Od tega se odšteje volumen, ki se odvaja kot zadrževalni pretok v istem trajanju padavin, tako da se dobi diferenčni volumen za zadrževanje.

Diferenčni volumen v m3 se zdaj deli s strešno površino v m2, da se dobi višina zadrževalne vode. V tem primeru 60 mm.

Na podlagi pričakovane višine zadrževalne vode in danega zadrževalnega pretoka se izračuna velikost stranskih zadrževalnih odtočnih odprtin v zadrževalni cevi. (zelena puščica)

Izračun se izvede z merjenjem potrjeno formulo v računalniškem programu LORO-X za zadrževanje, tako da pri višini zadrževalne vode odteče natanko toliko, kolikor zahteva omejitev izpusta. Če je želeno trajno zadrževanje vodnega sloja na strehi, se zadrževalne odtočne odprtine lahko prilagodijo po višini, tako da spodnji rob zadrževalnih odtočnih odprtin ustreza višini trajnega zadrževanja.

Zadrževalna enota LORO-X VARIOFIT se izdeluje specifično za objekt in dobavlja pripravljena za vgradnjo. Enostavno jo je mogoče namestiti na obstoječe odtoke za atike in ravne strehe iz serij LORO-X RAINSTAR, DRAINLET in DRAINJET in je zato primerna tako za novogradnje kot za prenove.

Ko (a) dežuje dlje kot načrtovane minute ali (b) dežuje močneje kot predpisuje standard, dejanski volumen vode preseže izračunani volumen vode na strehi, tako da se višina zadrževalne vode preseže in mora potekati zasilno odvodnjavanje navzven.

Ker je glavno odvodnjavanje dušeno na nizek pretok, mora biti zasilno odvodnjavanje dimenzionirano tako močno, da lahko odvede vsaj razliko med stoletnim dežjem in zadrževalnim pretokom. Običajno se celo predpostavlja kot varnostni ukrep, da mora zasilno odvodnjavanje samo odvesti celoten stoletni dež.

Višina zajezitvenega elementa zasilnega odvodnjavanja mora biti prilagojena specifično za objekt višini zadrževalne vode glavnega odvodnjavanja z zadrževanjem.

Največja dovoljena višina vode označuje, kako visoko se sme voda največ zajeziti med obratovanjem zasilnega odvodnjavanja. V tem primeru 80 mm.

Za obratovanje zasilnega odvodnjavanja je torej na voljo samo zajezitev razlike med največjo višino vode in višino zajezitvenega elementa. V tem primeru je mogoča le majhna zajezitev 20 mm, čeprav je za zasilno odvodnjavanje zahtevan visok pretok 8 l/s.

Izbira zasilnega odvodnjavanja poteka s primerjavo pretokovnih krivulj različnih zasilnih odvodnjavanj, ki dosegajo zahtevan pretok pri možni zajezitvi. V tem primeru torej pri 20 mm zajezitve.

Pri zadrževalnem strešnem odvodnjavanju je medsebojno delovanje med glavnim odvodnjavanjem z zadrževanjem in zasilnim odvodnjavanjem z višinsko spremenljivim prelivom še posebej pomembno, saj se višina preliva zasilnega odvodnjavanja spreminja z višino zadrževalne vode glavnega odvodnjavanja.

Pripomočki za pretok LORO-X VARIOFIT se lahko enostavno namestijo na obstoječe odtoke za atike in ravne strehe iz serij LORO-X RAINSTAR, DRAINLET in DRAINJET.

Zato so primerni tako za novogradnje kot za prenove.