Drenažne ravni

Razlikovanje med odtoki z 1 ali 2 drenažnima ravnema se uporablja zlasti pri balkonskem odvodnjavanju za različne sestave balkonov. Ne zamenjujte z dvodelno izvedbo.

1 drenažna raven

Pri odvodnjavanju na eni drenažni ravni se deževnica odvaja izključno z ene ravni, npr. prek obloge iz ploščic ali plošč, položene v maltno posteljico na hidroizolacijski membrani. Balkonsko odvodnjavanje na eni ravni se uporablja tudi pri balkonskih ploščah iz montažnih betonskih elementov iz vodotesnega betona, ki praviloma ne dobijo nadaljnje sestave, kot so npr. ploščice v maltni posteljici. Pri oblogi iz plošč na podpornih nogicah lahko odvodnjavanje poteka tudi izključno na eni ravni pod ploščami, če razdalje med ploščami zagotavljajo zadostno odvajanje deževnice prek fug.

2 drenažni ravni

Odvodnjavanje na dveh ravneh - zgornji in spodnji drenažni ravni - se uporablja npr. pri balkonih z oblogo iz plošč v polagalni posteljici iz proda, drobirja ipd. ali na podpornih nogicah. Deževnica, ki prek namerno nezaprtih fug pri polaganju plošč doseže hidroizolacijsko membrano, se v spodnji drenažni ravni pri balkonskih odvodnjavanjih LORO glede na vrsto odtoka odvaja prek drenažnih obročev ali sitastih cevi v odtok. Za zagotovitev njihovega delovanja mora biti polagalna posteljica na območju odtoka izvedena iz grobozrnatega proda.

Balkonski odtoki s sitasto enoto in drenažnim obročem imajo dve drenažni ravni: spodnjo drenažno raven prek drenažnega obroča v višini hidroizolacijske membrane in zgornjo drenažno raven nad sitasto enoto v višini obloge iz plošč.

V skladu z normo se pri toku s prosto gladino nazivni odtok navaja pri nazivni višini vode 35 mm. Običajno se nazivna višina vode nanaša na raven hidroizolacije (spodnjo drenažno raven).

Pri obravnavi podatkovnega lista LX balkonskih odtokov s sitasto enoto in drenažnim obročem za 2 drenažni ravni je zato treba upoštevati, da pri nazivni višini vode 35 mm odvodnjava samo spodnja drenažna raven prek drenažnega obroča.

Odtok prek zgornje drenažne ravni se pri sistemskem preizkusu pojavi šele takrat, ko se višina vode dvigne nad višino sitaste enote. V vgrajenem stanju pa odtok poteka vzporedno z zgornje in spodnje drenažne ravni v odtok, saj obloga iz plošč omogoča dotok do sitaste enote že od vsega začetka.

Primer

Sosednji primer LX 962 s 90 mm visoko sitasto enoto ponazarja vpliv na odtočno krivuljo:

Pri nazivni višini vode 35 mm odtok 1,05 l/s poteka samo prek drenažnega obroča.

Nad višino vode 91 mm odtok 1,8 l/s poteka prek drenažnega obroča (spodnja drenažna raven) in dodatno prek zgornjega sita sitaste enote (zgornja drenažna raven).